Zdaj govori predstojnik urgentnega centra mariborske bolnišnice

»Treba je paziti, da smo dovolj zaščiteni pred neposredno vročino. Predvsem pa je treba paziti na starejše, jih nadzorovati vsak dan, večkrat na dan, preveriti, v kakšnem stanju so.«

»Pacienti čakajo v urgentnem centru, kajti bolnišnica je prenapolnjena in kapacitet ni.«

»Prostora fizično ni.«

»Za vse večji delež pacientov, ki so večinoma starejši, bolniščno okolje ni najboljša destinacija oziroma mesto zdravljenja.«

»Ker ti starejši imajo zaradi svojih pridruženih bolezni manjšo rezervo.«

»Kmalu ne bodo imeli ne sistema nujne medicinske pomoči z zdravnikom niti mreže hišnih obiskov za oskrbo krhkih, paliativnih bolnikov.«

»Mladi se ne bodo odločali za stroko, za katero sploh ne vedo, kaj jih čaka. Sistem je namreč popolnoma kaotičen in ni na vidiku jasnih indicev, da bi se položaj stabiliziral ter ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost odločevalcev – na lokalni ali na nacionalni ravni.«

»To je pač logična posledica. Že zdaj smo nekako pod robom, zdaj pa se bojim, da bomo pljusknili preko.«