Zdaj govori predstojnik urgentnega centra mariborske bolnišnice

»Opozarjam na čisto preproste vsakodnevne sprehode, tudi kako stopiti na teraso, hoditi po stopnišču. Niso nevarni samo sprehodi daleč stran, zatakne se lahko pri vsakem koraku.«

»Imeli smo osem poškodb zaradi padcev pri smučanju, ostalo pa so večinoma padci na zaledenelih površinah in s tem povezani zlomi, predvsem roke in noge.«

»Ko starejši padejo, so zaradi svojih bolezni in osteoporoze veliko bolj rizični, da si ob tem kaj zlomijo.«

»Še enkrat vljudno prosim, da prevlada razum, da se na skirojih vozimo s čeladami in se s skiroji ne vozimo po tej plundri.«

»Treba je paziti, da smo dovolj zaščiteni pred neposredno vročino. Predvsem pa je treba paziti na starejše, jih nadzorovati vsak dan, večkrat na dan, preveriti, v kakšnem stanju so.«

»Pacienti čakajo v urgentnem centru, kajti bolnišnica je prenapolnjena in kapacitet ni.«

»Prostora fizično ni.«

»Za vse večji delež pacientov, ki so večinoma starejši, bolniščno okolje ni najboljša destinacija oziroma mesto zdravljenja.«

»Ker ti starejši imajo zaradi svojih pridruženih bolezni manjšo rezervo.«

»Kmalu ne bodo imeli ne sistema nujne medicinske pomoči z zdravnikom niti mreže hišnih obiskov za oskrbo krhkih, paliativnih bolnikov.«

»Mladi se ne bodo odločali za stroko, za katero sploh ne vedo, kaj jih čaka. Sistem je namreč popolnoma kaotičen in ni na vidiku jasnih indicev, da bi se položaj stabiliziral ter ne bi bili prepuščeni na milost in nemilost odločevalcev – na lokalni ali na nacionalni ravni.«

»To je pač logična posledica. Že zdaj smo nekako pod robom, zdaj pa se bojim, da bomo pljusknili preko.«